ZGODOVINa orkestra
Pihalni orkester Izola je bil ustanovljen maja 1875. leta. Organizatorja le-tega sta bila Niccolò in Domenico Benvenuti. Na začetku je orkester štel 30 članov, po večini amaterjev in samoukov. Kot prvi je orkestru dirigiral Luigi Boccia. Pred letom 1879 se je orkester imenoval »Bandina« ali »Piccola banda«. Po tem letu pa se je preimenoval v »Banda musicale Isolana«.
1857 je bil ustanovljen mestni orkester Izole, posvečen Giuseppe Verdiju.
(na sliki ob 50 - obletnici)
Leta 1895 je dirigentsko palico prevzel Pirančan Giuseppe Giraldi, ki je napisal tudi nekaj koračnic. Dne 27. januarja 1901 (ob smrti skladatelja G. Verdija), so na občinski seji odločili, da se orkester preimenuje v »Banda Giuseppe Verdi«. Leta 1904 je dirigentsko palico prevzel Vigilio Gottardi. Orkester je vodil kar 46 let, vse do svoje smrti leta 1950.
Dirigent Vigilio Gottardi
Po koncu druge svetovne vojne so se godbeniki zbrali na občnem zboru in izbrali novo vodstvo (razen dirigenta). Po letu 1950 prevzame dirigentsko palico Just Bole iz Pirana, ki orkester vodi do leta 1955. Delovanje orkestra je bilo v tem času okrnjeno zaradi »eksodusa« in povojnih razmer na tem področju. Leto 1955 - 56 je bilo tako prelomnica v delovanju orkestra, saj se je spremenila njegova narodnostna sestava in tudi večji del glasbenega repertoarja.
Aprila 1956 se je na pobudo DPD Svoboda Izola in Sveta za kulturo in prosveto ustanovila »Godba na pihala DPD Svoboda Izola«, ki ji je dirigiral Frano Miličević. Istega leta je vodstvo prevzel prof. Pino Muser. Ta je orkester vodil do leta 1963.
To leto je bila za izolski orkester pomembna prelomnica, saj je dirigentsko palico prevzel prof. Bogomir Babič, ki ga je vodil vse do leta 1988. Na njegovo pobudo se je orkester preimenoval v »Pihalni orkester Srečko Kumar Izola«. To je bilo eno najplodnejših obdobij orkestra, saj je v tem času prejel številna priznanja na raznih gostovanjih po republikah bivše Jugoslavije in v tujini. V tem času se je redno udeleževal tekmovanj pihalnih orkestrov, iz katerih se je vedno vračal nagrajen. Leta 1975 je zaradi dirigentovih zdravstvenih težav orkester začasno vodil Nikolaj Peršič. Pod dirigentsko palico prof. Bogomirja Babiča se je kalilo kar nekaj godbenikov, ki v orkestru igrajo še danes.
Konec 80-ih let je orkester prevzel takrat mladi dirigent Aleš Bolje, ki je bil dolga leta član izolske godbe. Orkester je uspešno vodil do sredine 90-ih let. V tem kratkem obdobju je orkester na dveh tekmovanjih, ki se jih je udeležil, prejel srebrno in zlato priznanje.
Po njegovem odhodu, do leta 1998, je bilo delovanje orkestra nekoliko okrnjeno, vendar ni nikoli razpadel. V tem obdobju se je pod okriljem Glasbene šole Izola in pod vodstvom dirigenta prof. Zlatka Tote oblikoval Otroški pihalni orkester, ki je postopoma prerasel v Mladinski pihalni orkester. S pristopom starejših članov je le-ta prešel pod okrilje občine in se preoblikoval v Pihalni orkester Izola, kot ga poznamo danes. Leta 2002 se je orkester udeležil tekmovanja pihalnih orkestrov in prejel srebrno priznanje. Leta 2004 je vodenje orkestra prevzel obetavni mladi, zdaj žal že preminuli, dirigent prof. Tomaž Bukovc, ki je že naslednje leto z orkestrom na tekmovanju prejel zlato priznanje.
V vseh teh letih je orkester gostoval po republikah bivše Jugoslavije in v tujini (Italija, Avstrija, Madžarska, Španija in Grčija), kjer je ponosno predstavljal svoj kraj.
Poleg dirigentskega je v orkestru pomembno tudi organizacijsko delo predsednika in odbora. Vse od konca 50-ih let pa do leta 2003 je funkcijo predsednika z veliko ljubezni in požrtvovalnosti opravljal Mirando Lovrečič. Zdaj to funkcijo prav tako požrtvovalno in uspešno že več kot desetletje opravlja njegov sin Denis Lovrečič.
V letu 2007 je vodenje orkestra prevzel sedanji dirigent prof. Mirko Orlač. Orkester je pod njegovim vodstvom takoj začel nizati uspehe. Leta 2007 je na Mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov v Novem mestu in leta 2008 na državnem tekmovanju v Laškem prejel srebrni priznanji ter 3. nagrado na mednarodnem tekmovanju orkestrov v italijanskem Bertiolu v Vidmu. V letih 2010 in 2012 se je orkester udeležil mednarodnega tekmovanja v Rivi del Garda in bil obakrat v samem vrhu nastopajočih. Aprila 2011 je orkester na mednarodnem tekmovanju »Blasmusikfest« v Splitu dosegel bronasto priznanje in absolutno tretje mesto. V letih 2013 in 2014 se je orkester udeležil tekmovanja za pokal Vinka Štrucla in obakrat prejel zlato priznanje, leta 2014 pa tudi pokal Vinka Štrucla za najboljši orkester v svoji kategoriji.
1857 je bil ustanovljen mestni orkester Izole, posvečen Giuseppe Verdiju.
(na sliki ob 50 - obletnici)
Leta 1895 je dirigentsko palico prevzel Pirančan Giuseppe Giraldi, ki je napisal tudi nekaj koračnic. Dne 27. januarja 1901 (ob smrti skladatelja G. Verdija), so na občinski seji odločili, da se orkester preimenuje v »Banda Giuseppe Verdi«. Leta 1904 je dirigentsko palico prevzel Vigilio Gottardi. Orkester je vodil kar 46 let, vse do svoje smrti leta 1950.
Dirigent Vigilio Gottardi
Po koncu druge svetovne vojne so se godbeniki zbrali na občnem zboru in izbrali novo vodstvo (razen dirigenta). Po letu 1950 prevzame dirigentsko palico Just Bole iz Pirana, ki orkester vodi do leta 1955. Delovanje orkestra je bilo v tem času okrnjeno zaradi »eksodusa« in povojnih razmer na tem področju. Leto 1955 - 56 je bilo tako prelomnica v delovanju orkestra, saj se je spremenila njegova narodnostna sestava in tudi večji del glasbenega repertoarja.
Aprila 1956 se je na pobudo DPD Svoboda Izola in Sveta za kulturo in prosveto ustanovila »Godba na pihala DPD Svoboda Izola«, ki ji je dirigiral Frano Miličević. Istega leta je vodstvo prevzel prof. Pino Muser. Ta je orkester vodil do leta 1963.
To leto je bila za izolski orkester pomembna prelomnica, saj je dirigentsko palico prevzel prof. Bogomir Babič, ki ga je vodil vse do leta 1988. Na njegovo pobudo se je orkester preimenoval v »Pihalni orkester Srečko Kumar Izola«. To je bilo eno najplodnejših obdobij orkestra, saj je v tem času prejel številna priznanja na raznih gostovanjih po republikah bivše Jugoslavije in v tujini. V tem času se je redno udeleževal tekmovanj pihalnih orkestrov, iz katerih se je vedno vračal nagrajen. Leta 1975 je zaradi dirigentovih zdravstvenih težav orkester začasno vodil Nikolaj Peršič. Pod dirigentsko palico prof. Bogomirja Babiča se je kalilo kar nekaj godbenikov, ki v orkestru igrajo še danes.
Konec 80-ih let je orkester prevzel takrat mladi dirigent Aleš Bolje, ki je bil dolga leta član izolske godbe. Orkester je uspešno vodil do sredine 90-ih let. V tem kratkem obdobju je orkester na dveh tekmovanjih, ki se jih je udeležil, prejel srebrno in zlato priznanje.
Po njegovem odhodu, do leta 1998, je bilo delovanje orkestra nekoliko okrnjeno, vendar ni nikoli razpadel. V tem obdobju se je pod okriljem Glasbene šole Izola in pod vodstvom dirigenta prof. Zlatka Tote oblikoval Otroški pihalni orkester, ki je postopoma prerasel v Mladinski pihalni orkester. S pristopom starejših članov je le-ta prešel pod okrilje občine in se preoblikoval v Pihalni orkester Izola, kot ga poznamo danes. Leta 2002 se je orkester udeležil tekmovanja pihalnih orkestrov in prejel srebrno priznanje. Leta 2004 je vodenje orkestra prevzel obetavni mladi, zdaj žal že preminuli, dirigent prof. Tomaž Bukovc, ki je že naslednje leto z orkestrom na tekmovanju prejel zlato priznanje.
V vseh teh letih je orkester gostoval po republikah bivše Jugoslavije in v tujini (Italija, Avstrija, Madžarska, Španija in Grčija), kjer je ponosno predstavljal svoj kraj.
Poleg dirigentskega je v orkestru pomembno tudi organizacijsko delo predsednika in odbora. Vse od konca 50-ih let pa do leta 2003 je funkcijo predsednika z veliko ljubezni in požrtvovalnosti opravljal Mirando Lovrečič. Zdaj to funkcijo prav tako požrtvovalno in uspešno že več kot desetletje opravlja njegov sin Denis Lovrečič.
V letu 2007 je vodenje orkestra prevzel sedanji dirigent prof. Mirko Orlač. Orkester je pod njegovim vodstvom takoj začel nizati uspehe. Leta 2007 je na Mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov v Novem mestu in leta 2008 na državnem tekmovanju v Laškem prejel srebrni priznanji ter 3. nagrado na mednarodnem tekmovanju orkestrov v italijanskem Bertiolu v Vidmu. V letih 2010 in 2012 se je orkester udeležil mednarodnega tekmovanja v Rivi del Garda in bil obakrat v samem vrhu nastopajočih. Aprila 2011 je orkester na mednarodnem tekmovanju »Blasmusikfest« v Splitu dosegel bronasto priznanje in absolutno tretje mesto. V letih 2013 in 2014 se je orkester udeležil tekmovanja za pokal Vinka Štrucla in obakrat prejel zlato priznanje, leta 2014 pa tudi pokal Vinka Štrucla za najboljši orkester v svoji kategoriji.